Ko sem pred časom po internetu iskala prelepo rag-doll muco, sem naletela na blog Estonke Anneli Voikar, ki izdeluje izredne punčke iz cunj. Na svojem blogu, ki ga najdete na www.dollchamber.com, je objavila tudi nekaj videov, kjer je natačno pojasnila, kako se takšna punčka izdela. Včeraj sem se odločila, da poskusim in nastalo je tole:
Nato sem ji našila laske, mož ji je naslikal obrazek, sešila sem ji oblekice in evo jo lepo gospodično.
Pomlad je že v polnem teku in dela na vrtu ne zmanjka. Zelenjavni vrtiček je sicer že polno posajen, toda prejšnji teden je burja polomila nekaj mladih sadik, ki jih je bilo treba zamenjati. Pa tudi češnje so dozorele in jih je treba pobrati, preden jih bodo pojedli ptiči in ... naš Ron.
Pletenje sem morala postaviti v kot, čeprav me prsti vseskozi fajn srbijo.
Se jih še spomnite? http://www.youtube.com/watch?v=x-53leNAh30&feature=player_detailpage
Penny Lane is in my ears and in my eyes
There beneath the blue suburban skies
I sit, and meanwhile back
Penny Lane is in my ears and in my eyes
There beneath the blue suburban skies...
Penny Lane.
Kaj pa tole, jo poznate?
Ta prelepa vrtnica, ki je dobila ime po Beatlessovi pesmi, že raste na mojem vrtu. Kupila sem jo pri njenem vzreditelju Harknessu in v 3 letih se je tako razrastla.
Končno je padlo nekaj dežja, ki je šparglje spodbudilo, da sedaj rastejo, kot je treba. Mi jih pridno nabiramo
in danes sem skuhala kremno juho. Vrhove špargelj sem narezala na koščke, zalila z malo vode, dodala košček zelenjavne kocke, še malo posolila in kuhala 15 min.
Nato sem šparglje z vodo vred in nekaj topljenimi sirčki zmiksala in juha je bila gotova. Juha je kar gosta in jo lahko jemo tako, ali pa dodamo jušne testenine.
Mmmmm, pravkar sem pokosila špargljovo pašto/rižoto. Ker je drugače ne morem deliti z vami, naj vam povem, kako sem jo pripravila. Zjutraj sem se najprej odpravila po šparglje. Ni jih še veliko, morda jih bo prinesel dež, ki pravkar pada, a za kosilo za dva jih je dovolj. Našla sem še nekaj blušča, lahko pa uporabimo tudi lobodike, ki pa bodo zrasle čez kakšen mesec.
(šparglji, lobodika, blušč)
Narezala sem jih na manjše koščke (režemo, dokler je rastlina mehka), jih par minut pocvrla na olivnem olju
dodala riž in ga zalila z vodo, v kateri se je namakal (uporabljam namreč rjav riž)
Preden se je riž popolnoma skuhal, sem kar v ponev dodala nekaj surove pašte, zalila z vodo, posolila in kuhala, dokler se ni skuhalo do "al dente".
Kuharijo sem prelila s smetano (sladko, ali tisto za kuhanje) - približno 1 dcl), odmaknila s štedilnika in pustila, da se "paca" še kakšnih 5 minut, dala na krožnike in potresla riban parmezan.
Pomlad se prične s prav lepim praznikom - veliko nočjo. Zopet bomo barvali jajčka in kupovali čokoladne pirhe.
Da bi poklanjanje pirhov popestrila, sem pripravila te košarice, ki sem jih našla na internetu. A samo v italijanščini ain angleščini.
Pa nič zato, saj je izdelava nazorno prikazana. V iskalnik sem vtipkala besede "il cestino per le uova pasquali" ali "easter basket". Našla sem jih veliko, izbrala pa tele.
Že nekaj dni redno nabiram regrat, ki se ga nato vsak dan dobesedno nabašemo. K sreči živim na vasi in ga nabiram v oljčnih nasadih, kjer ni ne mestne umazanije, ne škropljenja. Sedaj pa je regrat zacvetel, vse je prelepo rumeno, pa sem se namenila pripraviti regratov sirup.
Nabrala sem približno pol koligrama regratovih cvetov,
jih oprala in posušila, cvetne lističe ločila od čašice
in jih v 3 litrih vode prekuhala.
Uporabite lahko cel cvet, vendar bo sirup zaradi čašice malo pogrenil. Po 20 min kuhanja sem maso precedila, ponovno dala na štedilnik, dodala 1,5 kg sladkorja, sok 2 limon in kuhala še 30 minut. Še vroče sem nalila v steklenice s hermetičnim zamaškom, steklenice pokrila z deko, kjer se bo sirup počasi ohladil. Z razderčenim si bomo gasili žejo, lahko pa ga zlijemo tudi v čaj in z njim lajšamo kakšno prebavno težavo ali prehlad.
Končno! Burja se je umirila, tudi mraz popušča. Se pa kaže škoda, ki sta jo povzročila. Na vrtu je zmrznila zelenjava, tudi tista pod kopreno, kaj bo z rožami, bomo videli čez nekaj mesecev, počila je cev za vodo na vrtu, počila sta tudi dva soda, kjer zbiramo deževnico. Ni pa odneslo nobenega strešnika in ni polomilo dreves.
Nekdo pa se je rezultata mraza zelo razveselil - naš Ron, ki je v dar dobil velik sladoled,
in ptički, ki jim burja ne raznaša več semen k sosedom.
Res nas burja klesti in najde vsako bužico (luknjico), da pride v hišo. Tako prostorov ne moremo ogreti nad 18 stopinj. Pa smo se oblekli v že pozabljene smučarske nogavice in puloverje in tako čakamo na današnje popoldne, ko naj bi nehalo pihati. Potem pa takoj v mesto, da vidimo, ali jih je naša jadrnica odnesla brez poškodb. Morala bom spoznati mamo Ladko in se naučiti izdelati filcane copate!
Te tri dni tudi nisem stopila iz hiše in to brez slabe vesti. Le naš vročekrvneš si upa in (morda) akumulira mraz za vroče poletne dni.
V predalih sem nabrskala ostanke kvačkanca, v neki stari burdi našla idejo in naredila tole.
Moram jo še podložiti s kakšnim, za dojenčice primernim blagom, obkvačkati in zaviti v darilni papir. Namenjena je sestrini vnukinji, ki bo na vset prijokala v marcu. (Sedaj spol ni več skrivnost do rojstva, kot je bilo pri nas.)
Vso srečo, mala damica!
Kvačkanca imam še nekaj, pa bom iz njega po vzorčku iz dekice naredila brezrokavniček za našo vnukinjo. Stara je že 4 leta in se že sama oblači. Rada ima pisana oblačila. Takrat bom tudi pripravila navodila za izdelavo te kvačkarije. Razlika bo le v velikosti kvadratkov, odejico sem kvačkala z dvojno nitko, brezrokavniček pa bom z enojno.
Ja, vem, prezgodaj, ampak mene je prijelo danes ....
RESNIČNA ZGODBA O LJUBEZNI
Nekoč so na nekem otoku skupaj živeli človekova čustva in vrednote. Tam je bila Dobra volja, Žalost, Znanje, pa tudi Ljubezen. Nekega dne čustva zvedo', da bo otok potonil; tedaj vsi pripravijo svoje čolne in odpljujejo, samo Ljubezen je hotela počakati do konca. Šele, ko se je otok že skoraj potopil, se je Ljubezen odločila, da zaprosi za pomoč. Mimo se je na luksuzni barki pripeljalo Bogastvo in Ljubezen jo je zaprosila: “Bogastvo, mi lahko pomagaš?”Bogastvo je odgovorilo: “Ne morem, na barki imam veliko zlata in srebra in nimam prostora še zate.” Ljubezen je nato zaprosila Ponos, ki se je mimo pripeljala na veličastnem čolnu. “Prosim te, Ponos, me lahko vzameš s seboj?”In Ponos je odgovoril: ”Ne morem, Ljubezen, tu je vse tako popolno, lahko bi mi uničila čoln…” Nato je Ljubezen zaprosila Žalost, ki se ji je ravnokar približala: “Lepo prosim, Žalost, vzemi me s seboj.” “Oh Ljubezen, tako sem žalostna, da bi bila raje sama.” je odgovorila. Tudi Dobra volja se je pripeljala mimo Ljubezni, a je bila tako vesela, da je ni slišala, ko jo je klicala.Naenkrat pa je zaslišala: ”Ljubezen, pridi z menoj!” Bil je starec, ki je to rekel. Ljubezen je bila tako vesela in hvaležna, da ga je pozabila vprašati, kako mu je ime. Šele ko so prišli na kopno in je starec že odšel, je Ljubezen doumela, koliko mu pravzaprav dolguje in je vprašala Znanje: “Znanje mi lahko poveš, kdo mi je pomagal?” “To jebil Čas.” je odgovorilo Znanje. “Čas???” se čudi Ljubezen: “Le zakaj bi mi Čas pomagal?” Znanje, ki je bilo zelo modro, je odvrnilo: ”Ker samo Čas ve, kako je Ljubezen pomembna v življenu.”Zato verjemite in sanjarite o Ljubezni in ko najdete pravega, ga stisnite k sebi in ne dovolite, da vam uide.Življenje je borba in včasih je zmagovalec LE SANJAČ, KI NIKOLI NI ODNEHAL!
Pa naj bo še ena kapica, prav simpatična je, spletena je v obliki cevke, ki jo na vrhu stisnemo skupaj s trakcem.Trakec lahko naredimo tako, da skvačkamo verižico, ali več barvnih volnenih trakcev vrtimo med prsti na obeh straneh - a v nasprotno smer. Ko se dodobra navije, trak razpolovimo in na eni strani spustimo, da se navije sam s seboj. In tu je navodilo.
Zelo enostavna in zabavna kapica, splesti moramo le en kos v obliki pravokotnika, ki ga na lice prepognemo napol, zašijemo robova in na vrh prišijema dva cofka. Vzorec je lahko enostaven, ali pa se pozabavamo s kakšnim bolj zapletenim. In navodilo.
Sem tiste vrste pletilja, ki z neko pleterijo rada hitro zaključi in začne z drugo. Taka kapica je kot naročena, saj jo naredim v enem dnevu. Tokrat sem nabrala nekaj volnice v belem, modrem in zelenem in naredila to:
Pri vsem tem pletenju mi je ostalo kar nekaj volne, kako naj jo uporabim? Najbolje, da spletem nekaj majhnih reči, morda za prihajajočega dojenčka.
Zamislila sem si kapico v obliki buče, saj imam tudi nekaj oranžne in zelene volnice. Nastalo je to:
Širina (brez stegovanja) in višina sta enaki: 15 cm. Opis zanjo je tu.