SREČNO

Dashing through the snow, in a one horse open sleigh, o'er the fields we go, laughing all the way.
Bells on bob tails ring, making spirits bright, what fun it is to laugh and sing, a sleighing song tonight.

Oh, jingle bells, jingle bells, jingle all the way, oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh.
Jingle bells, jingle bells jingle all the way, oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh.

A day or two ago,  I thought I'd take a ride, and soon miss Fanny Bright, was seated by my side.
The horse was lean and lank, misfortune seemed his lot, we got into a drifted bank, and then we got upsot.

Oh, jingle bells, jingle bells, jingle all the way, oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh.
Jingle bells, jingle bells jingle all the way, oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh.

Kapa in šal za očkote

Letos nas je tudi november dolgo cartal s toplim sončkom, a vseeno nismo pozabili na zimo, ki pa je sedaj že pred vrati. Moj zet si je zaželel enostavno črno kapico, brez zavihkov in ostalega, kar sem rade volje napletla. Da pa mraz le ne bo prilezel skozi kakšno luknico za vrat, sem spletla tudi šal.

Upam, da ga moja pleterija ne bo grizla, ampak grela.

Tu pa so navodila.

Bombažni puloverček z raglan rokavi

Ostalo mi je kar nekaj bombažne preje različnih barv. V neki stari "Sandri" sem našla pisane modelčke, dodala nekaj svojih zamisli in spletla tega:

Podarila ga bom Tristanu. Tu pa je opis zanj.

Bombažna jopica - brez šivanja

Še je vroče, sem pa tja pa pride tudi kakšna mrzla urica. Takrat zapaše bombažna jopica in evo tu en primerek.

Preja je debelejša, zanjo sem rabila pletilke št. 3,5. Za poživitev sem kupila 4 gumbe iste oblike, a različnih barv.
In načrt za pletenje



Že doma

In spet smo doma. Vrnili smo se že pred dvema tednoma, pa smo - pravzaprav sem se šele sedaj normalizirala. Po stanovanju sem namreč "jadrala" še kar en teden. Kljub slabostim in drugim nevšečnostim, povezanih z jadrnico, je  bilo lepo, kar enkratno. Čeprav nismo prepluli zastavljene poti (jugo, burja...), je bilo to konstruktivno doživetje: ugotovili smo pomanjkljivosti barke, ki jih sedaj že odpravljamo. Pa še fotozgodbica.

Dopust

Prišel je čas dopustovanja. Tokrat naju ne preganja čas, saj sva upokojena, le stvari morava spakirati in se podati na morje. Pa sva kljub temu v hudih pripravah, napisala sva kar tri sezname, kaj morava vzeti s seboj, pa še bova kaj pozabila. Zame je letošnje dopustovanje na jadrnici prvo v življenu in upam, da jo bomo dobro odnesli. Naj bo to tudi dobra šola za naslednja leta. To je naša jadrnica, mi pa jo gledamo z obale.

Poletna oblekica

Pri nas je že zelo vroče in, hvala komurkoli že, da je ustvaril morje. Plaža je sicer dodobra napolnjena, a v morju se le še najde kak prostor za namakanje in hlajenje. 

Doma si pomagamo s klimo, ki ne samo hladi, tudi da moč za šivanje - na primer. Iz omare sem izbezala malo večji kos blaga in iz njega Karolini zašila poletno oblekico. Blago je iz tanke sintetike, kroj pa je enostaven - zvonček z naramnicami. Na spodnjem robu sem prišila čipko. 

Naramnice se zavozljajo, na hrbtu pa sem za vsak slučaj prišila še zadrgo.

In to je vse. 

Kaktus

Kaktusi mi dolgo niso bili všeč, srečanja z njihovimi bodicami so se navadno končala zelo boleče. Nato pa jih je začel moj sin zbirati. Najprej jih je kupoval, pa menjaval s prijatelji, celo s teto iz Kranja in doma se jih je nabralo kar nekaj. Seveda sem zanje skrbela jaz. Tako sem spoznala, da so to pravzaprav posebno lepe rože, predvsem s prelepimi, a žal kratkotrajnimi cvetovi, zato pa toliko bolj cenjenimi. Tudi sama imam na mizi "skledo" kaktusov, a med njimi je samo eden enkrat zacvetel. Bom še počakala.

Tole pa je kaktus moje sosede: 

Nič posebnega, dokler ni takole pognal popke in nato zacvetel:

Narava je znala enakomerno porazdeliti lepoto! Samo najti se jo moramo naučiti.

Jopica s kapuco

Draga soseda Minca mi je zoper prinesla kup volne, ki ji je ostala od njenega pletenja. Iz nje sem že pred kakšnim mesecem spletla to jopico, potem pa je delo zastalo - kriva je bila zadrga. Danes pa sem se prisilila in jo le prišila, da bom jopico oddala. Namenjena je Tristanu. Opis zanjo je tu. 

Poletna spalna vreča

Poletje prihaja in z njim visoke temperature. Tudi spalno vrečo za malega nemirneža jim bo treba prilagoditi.

Zanjo sem kupila bombažno blago za rjuhe in najprej sešila vrečo velikosti 60X80 cm. Na sredini sprednjega dela sem všila zadrgo, na vrhu pa napeljala elastiko, ne pretesno, tako da je bila odprtina za nekaj centimetrov širša od obsega njegovega prsnega koša.

Za naramnice sem odrezala pas dolg 50 cm, širok 15 cm. Po dolžini sem ga zapognila na polovico in prešila, da sem dobila 3 tunele. Vanje sem napeljala elasike in konce prečno prešila. Naramnice sem prišila na vrečo in tukaj je:

Brezrokavnik z zadrgo

Pomlad je na pohodu, čeprav je to noč snežilo celo na Slavniku in je burja mrrrrzlo povlekla skozi mojo vas. Pa je na sončku že prijetno in radi si slečemo jakno. Da pa ne bo moja Erika in Tristančka zazeblo po trupu, sem jima namenila taka brezrokavnika (no Erikov je zelen).

Eden je spleten iz mehke volne za otroke smetanove, drugi pa zelene barve. Tudi ta zadrga se zapira oziroma odpira od zgoraj in spodaj. In tu je opis zanje.

Kvačkan brezrokavnik

Med sajenjem krompirja, sejanjem fižola in radiča, pa tudi rožic, sem nakvačkala tale brezrokavnik. Seveda je namenjen moji vnukinji.

Zanj sem porabila 300 gr volne in zadrgo, ki se zapira od zgoraj in spodaj. Upam, da ga bo uživala. Opis zanj je tu.

Pust

Pust je čas, ki se ga (skoraj) vsi veselimo. Eni se na ta dan našemijo v maškare, drugi pa maškare pripravljajo. Običaj menda izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. No, ker je zima ponovno obiskala moj kraj in sem jo sedaj res že sita, sem hotela tudi sama pripomoči k temu, da jo preženemo in sem mojim vnučkom zašila maškare. Čisto preproste pelerinice iz "maškaradnega" blaga in kapice. Tu so:

Mladen

Včeraj smo pokopali Mladena. Pokosil ga je rak. Prvi iz naših vrst. Toliko bolj je bolelo, ker se je z njegovim odhodom odtrgal tudi kamenček iz mozaika moje mladosti. A ne bom ga pozabila, vedno bo ostal v mojem srcu tak, kot na zadnji dan naše gimnazijske ere, ko je sredi Titovega trga stal na kanti za smeti in nam dirigiral "Gaudeamus..."

Pomlad

Na Obalo je prišla pomlad,
brezdvoma, kar oglejte si moje gredice:

Tudi tulipani rinejo na sonce in vrtnice močno brstijo...

zelenjavni vrtiček je prekopan in potrebno ga bo zasaditi...

pletenje pa odložiti do prvega dežja.

Valentinov dan

Vsem, ki se imajo radi,pa čeprav....

Deklica vpraša mamo: "Mama, kako so nastali prvi starši?"
"Mama:" No... Torej... Bog je ustvaril Adama in Evo. Nato sta onadva dobila otroke, ki so nato postali starši, pa so njihovi otroci postali starši, in tako dalje..."
Čez nekaj dni je deklica enako vprašala očeta, ta pa ji je odgovoril: "Veš, pred milioni let so se opice začele razvijati, iz preprostih oblik so se začele spreminajti v popolnejše, dokler niso postale takšne, kot smo mi danes."
Deklica se začudeno obrne k mami in reče: "Mama, kako je to mogoče?! Ti si mi rekla, da je prve starše ustvaril bog, a oče pa pravi, da so se razvili iz opice... !?"
Mama: "Jaz sem ti pripovedovala o svoji družini, oče pa o svoji..."

Beretka za mamice

Končno je zabrila burja in pometla z grozljivo meglo, ki se je že cel teden vila po obali. Sedaj sicer že malo pretirava, ampak raje imam njo, kot tisto grozno vlago, ki mi je segla do kosti. Me je pa zazeblo v ušesa in hitro sem spletla to beretko, da me bo grela.

Rabila sem le malo sive in temno rdeče volnice, ki sem jo našla med ostanki in kapica je bila v par dneh spletena. Če vam je všeč, si oglejte opis za delo tu. 

Fitnes

Kar veliko sem napletla v teh nekaj mesecih, ane? Zato pa sem se tudi fajn nasedela ... in se odločila, da se ponovno vzamem v roke, tako, da grem v fitnes. Izbrala sem Duškotov fitnes, pa ne zato, da bi postala taka


ampak ker mu zaupam, da bo popazil, da ne bom pretiravala in se poškodovala.

Tu je "moj" fitnes, kjer sem se danes navsezgodaj spopadla s temi stroji. Navsezgodaj zato, ker sem za začetek hotela biti sama, toda družbo mi je delalo še kar nekaj - tudi - oldtimerjev. Pa je kar šlo in na koncu treninga me je Duško pohvalil. Imam svojo osebno trenerko, novopečeno profesorico telesne vzgoje. 
Se vidimo ponovno v sredo!   

Vreča za dojenčka

Prijateljica je v sredo rodila sina. Ker je rojen v najbolj mrzlih mesecih leta, sem ji zanj spletla vrečo iz volnene preje. Cela se plete v grabenčastem vzorčku, linije so enostavne in prav zato je  vreča udobna. Izbrala sem prejo iz 100% volne, ki se sme prati v pralnem stroju. Barva je smetanova, ki se prilega katerikoli drugi barvi.

Opis za izdelavo vreče najdete tu.

Drugi novoletni dan

Nedelja, 2. januar. Še vedno praznujemo, tudi tako, da nič ne delamo. Dopoldne sva šla z možem v naš gozdiček, kjer zaradi dežja, nisva bila kar nekaj mesecev. Da vidiva, kaj se tam dogaja. Vse je bilo mirno, tudi Ron se nas je ubogljivo držal, pa sva pod potko zagledala srnico. Nekaj časa smo si zrli iz oči v oči, nato se je pognala v dir in se skrila v gozdu. Še nekaj ptičkov je skakalo po vejah, drugega nisva videla. Je pa bilo zato po tleh veliko pirotehničnih ostankov. Stisnilo me je pri srcu, ko sem si predstavljala oboge živalice, ki so doživljale to pirotehniko in preklela sem tega hudobnega človeka, ki na tak način praznuje. Le kaj ima od tega, da to počne! Vtakne naj si jih nekam! 

Popoldne sva sedela v dnevni sobi in v okno se je zaletel ptiček. Omotičen od udarca je padel na tla in rabil nekaj časa, da je odletel z moževe roke.

Happy New Year