Končno! Burja se je umirila, tudi mraz popušča. Se pa kaže škoda, ki sta jo povzročila. Na vrtu je zmrznila zelenjava, tudi tista pod kopreno, kaj bo z rožami, bomo videli čez nekaj mesecev, počila je cev za vodo na vrtu, počila sta tudi dva soda, kjer zbiramo deževnico. Ni pa odneslo nobenega strešnika in ni polomilo dreves.
Nekdo pa se je rezultata mraza zelo razveselil - naš Ron, ki je v dar dobil velik sladoled,
in ptički, ki jim burja ne raznaša več semen k sosedom.
Res nas burja klesti in najde vsako bužico (luknjico), da pride v hišo. Tako prostorov ne moremo ogreti nad 18 stopinj. Pa smo se oblekli v že pozabljene smučarske nogavice in puloverje in tako čakamo na današnje popoldne, ko naj bi nehalo pihati. Potem pa takoj v mesto, da vidimo, ali jih je naša jadrnica odnesla brez poškodb. Morala bom spoznati mamo Ladko in se naučiti izdelati filcane copate!
Te tri dni tudi nisem stopila iz hiše in to brez slabe vesti. Le naš vročekrvneš si upa in (morda) akumulira mraz za vroče poletne dni.
V predalih sem nabrskala ostanke kvačkanca, v neki stari burdi našla idejo in naredila tole.
Moram jo še podložiti s kakšnim, za dojenčice primernim blagom, obkvačkati in zaviti v darilni papir. Namenjena je sestrini vnukinji, ki bo na vset prijokala v marcu. (Sedaj spol ni več skrivnost do rojstva, kot je bilo pri nas.)
Vso srečo, mala damica!
Kvačkanca imam še nekaj, pa bom iz njega po vzorčku iz dekice naredila brezrokavniček za našo vnukinjo. Stara je že 4 leta in se že sama oblači. Rada ima pisana oblačila. Takrat bom tudi pripravila navodila za izdelavo te kvačkarije. Razlika bo le v velikosti kvadratkov, odejico sem kvačkala z dvojno nitko, brezrokavniček pa bom z enojno.
Ja, vem, prezgodaj, ampak mene je prijelo danes ....
RESNIČNA ZGODBA O LJUBEZNI
Nekoč so na nekem otoku skupaj živeli človekova čustva in vrednote. Tam je bila Dobra volja, Žalost, Znanje, pa tudi Ljubezen. Nekega dne čustva zvedo', da bo otok potonil; tedaj vsi pripravijo svoje čolne in odpljujejo, samo Ljubezen je hotela počakati do konca. Šele, ko se je otok že skoraj potopil, se je Ljubezen odločila, da zaprosi za pomoč. Mimo se je na luksuzni barki pripeljalo Bogastvo in Ljubezen jo je zaprosila: “Bogastvo, mi lahko pomagaš?”Bogastvo je odgovorilo: “Ne morem, na barki imam veliko zlata in srebra in nimam prostora še zate.” Ljubezen je nato zaprosila Ponos, ki se je mimo pripeljala na veličastnem čolnu. “Prosim te, Ponos, me lahko vzameš s seboj?”In Ponos je odgovoril: ”Ne morem, Ljubezen, tu je vse tako popolno, lahko bi mi uničila čoln…” Nato je Ljubezen zaprosila Žalost, ki se ji je ravnokar približala: “Lepo prosim, Žalost, vzemi me s seboj.” “Oh Ljubezen, tako sem žalostna, da bi bila raje sama.” je odgovorila. Tudi Dobra volja se je pripeljala mimo Ljubezni, a je bila tako vesela, da je ni slišala, ko jo je klicala.Naenkrat pa je zaslišala: ”Ljubezen, pridi z menoj!” Bil je starec, ki je to rekel. Ljubezen je bila tako vesela in hvaležna, da ga je pozabila vprašati, kako mu je ime. Šele ko so prišli na kopno in je starec že odšel, je Ljubezen doumela, koliko mu pravzaprav dolguje in je vprašala Znanje: “Znanje mi lahko poveš, kdo mi je pomagal?” “To jebil Čas.” je odgovorilo Znanje. “Čas???” se čudi Ljubezen: “Le zakaj bi mi Čas pomagal?” Znanje, ki je bilo zelo modro, je odvrnilo: ”Ker samo Čas ve, kako je Ljubezen pomembna v življenu.”Zato verjemite in sanjarite o Ljubezni in ko najdete pravega, ga stisnite k sebi in ne dovolite, da vam uide.Življenje je borba in včasih je zmagovalec LE SANJAČ, KI NIKOLI NI ODNEHAL!
Pa naj bo še ena kapica, prav simpatična je, spletena je v obliki cevke, ki jo na vrhu stisnemo skupaj s trakcem.Trakec lahko naredimo tako, da skvačkamo verižico, ali več barvnih volnenih trakcev vrtimo med prsti na obeh straneh - a v nasprotno smer. Ko se dodobra navije, trak razpolovimo in na eni strani spustimo, da se navije sam s seboj. In tu je navodilo.
Zelo enostavna in zabavna kapica, splesti moramo le en kos v obliki pravokotnika, ki ga na lice prepognemo napol, zašijemo robova in na vrh prišijema dva cofka. Vzorec je lahko enostaven, ali pa se pozabavamo s kakšnim bolj zapletenim. In navodilo.
Sem tiste vrste pletilja, ki z neko pleterijo rada hitro zaključi in začne z drugo. Taka kapica je kot naročena, saj jo naredim v enem dnevu. Tokrat sem nabrala nekaj volnice v belem, modrem in zelenem in naredila to: